Kronika

>>BACK

Pavlova hiša


Leta 1995
je društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko v občini Radkersburg/Radgona-okolica kupilo kmečko hišo, ki je prebivalstvu znana kot Grofova hiša. S finančno podporo Slovenije in Avstrije je bila hiša, zgrajena leta 1837, glede na historično pomembno substanco prenovljena. 16. maja 1998 sta hišo otvorila državna sekretarka za Slovence v zamejstvu Mihaela Logar in Bruno Aigner, zastopnik predsednika državnega zbora dr. Heinza Fischerja.

Kulturni dom društva je center, kjer se srečujejo slovenski in avstrijski Štajerci ter eno- in dvojezični prebivalci iz okolice. V domu je tudi stalna razstava o zgodovini Slovencev na Štajerskem. Organizirane so bile že številne prireditve, ki sledijo načelu interkulturnosti in kulturne zavesti te regije. Na to pa opozarja tudi Avgust Pavel, po kateremu se hiša imenuje in ki je poučeval v treh jezikih.



Štajerski Slovenci - razstava

Štajerski Slovenci so izrecno omenjeni v členu 7 avstrijske državne pogodbe iz leta 1955. Etnična skupina do danes še ni priznana. Na področju zvezne dežele Štajerske so že od nekdaj živeli ljudje, katerim je bila materinščina slovenski jezik. Razstava v Pavlovi hiši odstira zgodovino pozabljene manjšine na Štajerskem vse do današnjih dni.

Društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko

Društvo je bilo ustanovljeno leta 1988 in si prizadeva, da bi slovenskemu deležu vrnilo položaj, ki bi ga moral imeti že nekaj desetletij. Društvo vidi svoje delo v nadrejenem evropskem kontekstu.

Poleg kulturnega doma ima društvo naslednje cilje: politično priznanje slovenske manjšine na Štajerskem in razširitev prostovoljnega pouka slovenščine.



Kdo je bil Avgust Pavel? Živ dokaz multiple identitete.

Avgust Pavel je bil jezikoslovec, etnograf, pesnik, docent na univerzi Szeged in predstojnik muzeja. Rojen je bil leta 1886 v Cankovi (Kaltenbrunn/Vashidegkút) v današnji Sloveniji, nedaleč od Radgone (Bad Radkersburg). V Monoštru (Szentgotthard/St. Gotthard) je obiskoval prva štiri leta gimnazije, nato pa se je družina preselila v Szombathely, kjer je končal gimnazijo.

Od leta 1905 do leta 1909 je študiral slavistiko, latinščino in madžarščino na univerzi v Budimpešti. V tem času se je družina preselila v Potrno /Laafeld/, kjer je živela v hiši številka 30. Njegovi starši so imeli majhno kmetijo, ki jo je potem prevzel brat Viktor. Na začetku 20-ih let je oče umrl in je pokopan na katoliškem pokopališču v Gorici/ Goritz/ pri Radgoni /Radkersburg/. Slovenska nagrobnika očeta Ivana Pavla in sestre Sidonje, ki je umrla v mladih letih, sta se ohranila do danes.

Leta 1913 je napisal disertacijo o slovenski filologiji in leto kasneje, 1914, se je poročil s meščanko Irene Benkö iz Monoštra (Szentgotthard/St. Gotthard). Njeni sorodniki so imeli gostilno v Korovcih (Karlsdorf/Karolyfa), nekateri pa so živeli tudi v Radgoni (Bad Radkersburg).

Po odsluženem vojaškem roku je delal kot učitelj na gimnaziji, kjer je leta 1920 dobil službo namestnika ravnatelja.

1927 je družina Pavel podarila svojo hišo v Potrni/Laafeld/ Karlu Grofu in se preselila v Slovenijo. Brat Avgusta Pavla, Alfons, je svojo novo mašo še praznoval v Cankovi, nato pa zapustil leta 1945 Jugoslavijo in šel v Kalifornijo, kjer je delal v službi salezijancev. Avgust Pavel je bil med diktaturo Hothya v Szegedu habilitiran, vendar so mu vojaški dogodki preprečili, da bi tudi poučeval.

Avgust Pavel je umrl 2.1.1946. Njegova hčerka Judit, poročena Simon, živi danes v Szombathely, njegov sin pa v Chichagu.


>>BACK