Publikacije

Signal  2000


01 Predgovor

02 Razvoj in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem

03 Glasbene raziskave

04 Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono

05 Neznani sosedi: Romi v Sloveniji

06 Arhiv za Štajersko v Laafeldu/Potrni

07 Radgonski filozof Franz Weber (1890-1975)

08 Koncert MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)

09 Ljubiteljsko gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši

 

Predgovor

Društvo člen 7 za avstrijsko Štajersko je po svojim tveganim postopkom konec leta 1998, namreč ubrati sodno pot in s tem slovenski etnični skupini pripomočiti do svojih zapisanih pravic, dobilo v letu 2000 v teku nekaj mesecev negativen sklep tako od ustavnega sodišča kot tudi od upravnega sodišča. S temi sklepi se končno v štajerski deželni zgodovini zapisuje prisotnost slovenske manjšine kot neeksistentna. 

To je posebno žalostno za vsi ti južnoštajerski prebivalci, ki se zaradi svoje stigmatizacije niso upali v javnosti govoriti v svojem dandanes še uporabljenem slovenskem jeziku. To je žalostno tudi zaradi tega, ker odgovorni niso izkoristili priložnost, da bi slovanskem elementu na Štajerskem dali tisti pomen, ki bi ga moral imeti po zgodovini te regije. Vseeno je uspelo, rešiti eksistenco slovenske etnične skupine pred dokončno asimilacijo kot fakt v zgodovinopisju. Pred kratkim je kot javna standardna knjiga izšla publikacija, ki poskusi zadržati zgodovino naše dežele v zadnjih desetletjih in v kateri je zapisano sledeče: „Le še nekaj Štajercev v „Radgonskem trikotu" govori na koncu 20. stoletja še avtohtonsko slovensko narečje."(Karner, Die Steiermark im 20. Jahrhundert, s. 20). Vprašanje, kako je prišlo do tega, nažalost spet nihče ne postavi. 

Zgleda, da so vzroki za opisan razvoj na dlani in jih je treba izkati v nezapisanem zakonu recipročnosti. Diskusija o Avnoj-dekretih, o zahtevah zaradi vrnitve posestva, o pristopu k ES in o kulturnem sporazumu soodločijo postopek nepriznanja. Asimilacija in še bolj žalostna izguba delež identitete, torej ravno nasprotje propagiranega pojma Evrope, oblikujejo sedanjo dogajanje. Niti tako imenovan avtohtonski niti ne eksplicitno multipli element imata brez primerne politične pobude šanso, ponuditi tistim ljudem podlago, ki bi radi nosili svojo dvojezičnost navzven. 

V tej brošuri, ki jo sedaj držite v rokah, se, kot ste to že navajeni, podaljša ravno to razpravo iz zornega kota raznih tem in tako, kot se to ponavadi ne obravnava v pouku zgodovine. 

Tako se Norma Bale in Susanne Weitlaner ukvarjata s slovenskim poukom na avstrijskem Štajerskem in odgovarjata na konkretna vprašanja o sedanji situaciji. Eva Maria Hois štajerskega društva za narodno pesem sporoča o senzacionalnih rezultatov v okviru raziskave na južnoštajerskem terenu in ima dokazilo, da sta slovenska beseda in pesem na avstrijski strani v letu 2000 še vedno navzoči in tudi aktivno uporabljeni. Boris Jaušovec kot mlad novinar dokumentira tako imenovano desetdnevno vojno leta 1991 v svojem rojstnem kraju Gornji Radgoni. Naval ljudi pri njegovi razstavi dokumentarnih slik v Pavlovi hiši januarja 2000 dokazuje veliko zanimanje južnoštajerskega prebivalstva za zgodovino južnih sosedov in lokalni zgodovinski pomen teh slik. 

Majhna in v našem širinskem krogu večinoma neznana manjšina so Porabski Slovenci. Njihova eksistenca in slovenska identiteta nam pokaže raznolikost naše regije. Veselilo nas je, da smo jih lahko sprejeli v Pavlovi hiši. V veliki meri pozabljena oz. iz našega zaznavanja izpodrinjena manjšina je etnična skupina Romov. Ursula Glaeser kot jezikoslovka opisuje v svojem spisu dialektične razlike med gradiščanskimi in prekmurskimi Romi in opozarja na mirno eksistenco geografsko blizkih sodržavljanov, ki še čakajo na prenos svojih pravic v realnost. 

Pavlova hiša nima le glavno nalogo kot transkulturni center ampak tudi funkcijo dokumentacije zgodovine Štajerskih Slovencev. Zraven trajne razstave obstaja zdaj tudi javno dostopen arhiv, ki ga je uredil Klaus Hermanik. Ta zbirka z imenom „Laafelder Archiv für Steiermark/Štajerska" (Potrnski arhiv za Štajersko) vsebuje dokumente zgodovine Štajerskih Slovencev predvsem od 19. stoletja naprej. 

Wolfgang Gombocz
nam predstavi filozofa Franceta Vebra kot dvojezično socializiranega meščana Radgone. S svojo socializacijo se spet enkrat dokumentira večstransko codiranje naše regije. 200. rojstni dan Franceta Prešerna je bil zrok za Pavlovo hišo, da je povabila ljubiteljsko gledališče Teharje. Kratko poročilo o uspešnem večeru zaključi našo brošuro. 

Na koncu si dovolim, da vas opozarjam na pisan šopek slik na naši zadnji strani, ki zabeleži številčne prireditve zadnjih mesecev in ki vam, spoštovani bralec, predstavi naš transkulturni center, Pavlovo hišo, kot mesto srečanj za goste od blizu in daleč.

Mag. Michael Petrowitsch je tajnik društva člen 7 za avstrijsko Štajersko.