Publikacije

Signal  2000


01 Predgovor

02 Razvoj in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem

03 Glasbene raziskave

04 Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono

05 Neznani sosedi: Romi v Sloveniji

06 Arhiv za Štajersko v Laafeldu/Potrni

07 Radgonski filozof Franz Weber (1890-1975)

08 Koncert MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)

09 Ljubiteljsko gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši

Neznani sosedi: Romi v Sloveniji

V Sloveniji živi dandanes po uradnih 7.000
, po neuradnih cenitvah 10.000 Romov. Pri ljudskem štetju v letu 1991 so se pa le 2.293 slovenski državljani deklarirali kot Romi, 2.847 pa so navedli romšcino kot materni jezik. 

Prvi dokument, ki izprica navzocost Romov v današnji Sloveniji, je iz leta 1387 in vzdrži zapis nekega Roma iz Ljubljane. Arhivski dokumenti iz 15. stoletja omenijo ime “cigan” v povezavi s poklicom kovaca. Od 17. in 18. stoletja naprej se pogosteje in tudi natancneje pojavijo dokumenti: Govorijo o Romih na Dolenjskem, Gorenjskem in v Prekmurju. 

Ta tri obmocja so še danes glavna naselitvena podrocja slovenskih Romov, ki se med seboj jezikovno in tudi kulturno razlikujejo. 

Najmanjša skupina so Gorenjski Sinti, najvecja skupina pa Prekmurski Romi. Zadnji omenjeni so med 17. in 18. stoletju prišli iz Madžarske v Prekmurje, so postali stalno naseljeni in so zgodovinsko in jezikovno zelo podobno gradišcanskim Romom ter madžarskim vendskim Romom. 

Tradicionalni poklici kot kovac, muzikant, pletar, priložnostni delavec in potujoce ljudstvo, pa tudi brusac in dežnikar se zaradi pomanjkljivega povpraševanja ne vec prakticira. Prekmurski Romi delajo zdaj kot nekvalificirani ali sezonski delavci. 

Dolenjski Romi, ki so se naselili v obmocju okrog Krška in Novega Mesta, so druga najvecja skupina. Ker so prišli iz jugovzhoda se razlikujejo v jeziku in kulturi od prekmurskih Romov. Njihova gospodarska situacija je na mnogo slabše kot od prekmurskih Romov. Najvecja ovira za zaposlenost je nizka izobraževalna raven, ki je razumljiva, ko se izve, da se otroci vecinoma šele v šoli naucijo slovenšcino in da morajo zaradi slabe gospodarske situcije že zgodaj prispevati k družinskim dohodkom. 

Za poboljšanje situacije Romov v Sloveniji so v letih 1991 do 1996 ustanovili šest romskih društev (Novo Mesto, Murska Sobota, Krško, Puconci, Srdica in Velenje). Vsa društva so združene v Zvezi Romskih društev Slovenije. V Murski Soboti je vsako leto mednarodni romski tabor, pri katerem stojijo v ospredju kultura, zgodovina, etnologija in jezik Romov. 

Na lokalnih radijskih postajah v Murski Soboti in v Novem Mestu so enkrat na teden oddaje od Romov za Rome in obstaja tudi revija “Romano Them” (Svet Romov).


Romšcina v Prekmurju

Tako kot vsa ostala romska narecja in variante je tudi romšcina v Prekmurju indogermanski jezik in spada med indo-iranskimi jeziki in je zaradi tega zelo podoben novo-indijskim jezikom. Prekmurska in gradišcanska romšcina ter madžarski vendski jezik spadajo med tako imenovano “vendsko skupino”. Njihova znacilnost je, da imajo veliko izposojenk iz madžaršcine, ceprav v Prekmurju prevladujejo slovenske besede. Razlika je predvsem v izgovorjavi teh in onih besed oz. tudi v uporabi razlicnih grafemov. V Prekmurju se v pisavi uporabi diakriticne znake kot npr. š, c, ž. 

Na Gradišcanskem so medtem že zakljucili izdelavo pisave za romšcino, v Prekmurje so šele na zacetku in zgleda, da se bodo držali foneticne pisave, to pomeni izgovorjavi zelo podobni pisavi. Vprašanje je, ali se za to varianto odlocijo, ki bo tipicna za prekmursko romšcino ali pa za bolj standardizirano varianto, ki bo za druge rome bolj citljiva. Odlociti morajo razizkovalci IN govoreci ter jezik mora biti sprejet od razširne baze uporabnikov. 

Mag. Ursula Glaeser je sodelavka projekta Romani v Gradcu in Oberwartu.