|
Signal
2000
01
Predgovor
02
Razvoj
in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem
03
Glasbene raziskave
04
Dnevi,
ki so prestrelili Gornjo Radgono
05
Neznani
sosedi: Romi v Sloveniji
06
Arhiv
za Štajersko v Laafeldu/Potrni
07
Radgonski
filozof Franz Weber (1890-1975)
08
Koncert
MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)
09
Ljubiteljsko
gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši
|
Neznani sosedi: Romi v Sloveniji
V Sloveniji živi dandanes po uradnih 7.000, po neuradnih cenitvah 10.000 Romov. Pri ljudskem štetju v letu 1991 so se pa le 2.293 slovenski državljani deklarirali kot
Romi, 2.847 pa so navedli romšcino kot materni jezik.
Prvi dokument, ki izprica navzocost Romov v današnji Sloveniji, je iz leta 1387 in vzdrži zapis nekega Roma iz
Ljubljane. Arhivski dokumenti iz 15. stoletja omenijo ime “cigan” v povezavi s poklicom
kovaca. Od 17. in 18. stoletja naprej se pogosteje in tudi natancneje pojavijo
dokumenti: Govorijo o Romih na Dolenjskem, Gorenjskem in v Prekmurju.
Ta tri obmocja so še danes glavna naselitvena podrocja slovenskih Romov, ki se med seboj jezikovno in tudi kulturno
razlikujejo.
Najmanjša skupina so Gorenjski Sinti, najvecja skupina pa Prekmurski Romi. Zadnji omenjeni so med 17. in 18. stoletju prišli iz Madžarske v
Prekmurje, so postali stalno naseljeni in so zgodovinsko in jezikovno zelo podobno gradišcanskim Romom ter madžarskim vendskim
Romom.
Tradicionalni poklici kot kovac, muzikant, pletar, priložnostni delavec in potujoce
ljudstvo, pa tudi brusac in dežnikar se zaradi pomanjkljivega povpraševanja ne vec
prakticira. Prekmurski Romi delajo zdaj kot nekvalificirani ali sezonski
delavci.
Dolenjski Romi, ki so se naselili v obmocju okrog Krška in Novega Mesta, so druga najvecja
skupina. Ker so prišli iz jugovzhoda se razlikujejo v jeziku in kulturi od prekmurskih
Romov. Njihova gospodarska situacija je na mnogo slabše kot od prekmurskih
Romov. Najvecja ovira za zaposlenost je nizka izobraževalna raven, ki je
razumljiva, ko se izve, da se otroci vecinoma šele v šoli naucijo slovenšcino in da morajo zaradi slabe gospodarske situcije že zgodaj prispevati k družinskim
dohodkom.
Za poboljšanje situacije Romov v Sloveniji so v letih 1991 do 1996 ustanovili šest romskih društev (Novo
Mesto, Murska Sobota, Krško, Puconci, Srdica in Velenje). Vsa društva so združene v Zvezi Romskih društev
Slovenije. V Murski Soboti je vsako leto mednarodni romski tabor, pri katerem stojijo v ospredju
kultura, zgodovina, etnologija in jezik Romov.
Na lokalnih radijskih postajah v Murski Soboti in v Novem Mestu so enkrat na teden oddaje od Romov za Rome in obstaja tudi revija “Romano
Them” (Svet Romov).
Romšcina v Prekmurju
Tako kot vsa ostala romska narecja in variante je tudi romšcina v Prekmurju indogermanski jezik in spada med indo-iranskimi jeziki in je zaradi tega zelo podoben novo-indijskim
jezikom. Prekmurska in gradišcanska romšcina ter madžarski vendski jezik spadajo med tako imenovano “vendsko
skupino”. Njihova znacilnost je, da imajo veliko izposojenk iz madžaršcine, ceprav v Prekmurju prevladujejo slovenske
besede. Razlika je predvsem v izgovorjavi teh in onih besed oz. tudi v uporabi razlicnih
grafemov. V Prekmurju se v pisavi uporabi diakriticne znake kot npr. š, c, ž.
Na Gradišcanskem so medtem že zakljucili izdelavo pisave za romšcino, v Prekmurje so šele na zacetku in
zgleda, da se bodo držali foneticne pisave, to pomeni izgovorjavi zelo podobni
pisavi. Vprašanje je, ali se za to varianto odlocijo, ki bo tipicna za prekmursko romšcino ali pa za bolj standardizirano
varianto, ki bo za druge rome bolj citljiva. Odlociti morajo razizkovalci IN govoreci ter jezik mora biti sprejet od razširne baze
uporabnikov.
Mag. Ursula Glaeser je sodelavka projekta Romani v Gradcu in Oberwartu.
|
