|
Signal
2000
01
Predgovor
02
Razvoj
in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem
03
Glasbene raziskave
04
Dnevi,
ki so prestrelili Gornjo Radgono
05
Neznani
sosedi: Romi v Sloveniji
06
Arhiv
za Štajersko v Laafeldu/Potrni
07
Radgonski
filozof Franz Weber (1890-1975)
08
Koncert
MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)
09
Ljubiteljsko
gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši
|
Radgonski filozof Franz Weber (1890-1975)
Franz Weber
(cigava slika - slikar je bil Niko Knez - visi v Pavlovi hiši,
Laafeld/Potrna 30) se je rodil 20.9.1890 v hiši Untergries 13, ki leži v južnem okraju mesta
Radgone. Ta del spada po mirovni pogodbi St. Germaina od leta 1919 naprej k
Sloveniji. Najprej je obiskal pet razredov ljudske šole v Št. Petru v Gornji Radgoni nato je od leta 1902 do 1910 obiskoval humanisticno gimnazijo v
Mariboru, kjer je tudi vstopil v katolicno semenišce Labotske dieceze.
Spomladi 1912 je zapustil duhovno hišo in se je ob zacetku poletnega semestra preselil na graško
univerzo, da bi študiral filozofijo in klasicno filologijo. Tu v glavnem mestu dežele Štajerske je kasnejši predstojnik filozofske katedre na Ljubljanski univerzi pridobil svoje filozofsko in psihološko znanje pri Alexiusu Meinongu (1853-1920) in njegovimi ucenci v tako imenovani “Graški šoli predmetnostne
teorije”.
Weber je februarja 1917 “z odlicnim uspehom” promoviral za doktorja
filozofije. - Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je šele tridesetletni Weber s spodbudo Alexiusa Meinonga obrnil na
jug, kjer je v Ljubljani na novo ustanovljena univerza izkala filozofa; še leta 1919 se je Weber v Zagrebu
habilitiral; leta 1920 postane univerzitetni docent na Ljubljanski
univerzi, 1929 izreden, 1929 reden profesor in 1940 clan akademije znanosti in
umetnosti. 30.11.1945 je bil prisiljen iti v penzijo, kmalu nato mu je akademija znanosti odvzela pravico clanstva in obložili so ga s prepovedjo
objavljanja. Umrl je 3.5.1975 v Ljubljani, potem ko je leta 1970 sprejel zlati doktorski diplom graške
univerze.
Do leta 1919 in (približno) od leta 1950 se je Weber pisal Weber, od 1920 do 1945 je pa publiciral pod imenom France
Veber.
|