Publikacije

Signal  2000


01 Predgovor

02 Razvoj in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem

03 Glasbene raziskave

04 Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono

05 Neznani sosedi: Romi v Sloveniji

06 Arhiv za Štajersko v Laafeldu/Potrni

07 Radgonski filozof Franz Weber (1890-1975)

08 Koncert MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)

09 Ljubiteljsko gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši

 

Radgonski filozof Franz Weber (1890-1975)

Franz Weber
(cigava slika - slikar je bil Niko Knez - visi v Pavlovi hiši, Laafeld/Potrna 30) se je rodil 20.9.1890 v hiši Untergries 13, ki leži v južnem okraju mesta Radgone. Ta del spada po mirovni pogodbi St. Germaina od leta 1919 naprej k Sloveniji. Najprej je obiskal pet razredov ljudske šole v Št. Petru v Gornji Radgoni nato je od leta 1902 do 1910 obiskoval humanisticno gimnazijo v Mariboru, kjer je tudi vstopil v katolicno semenišce Labotske dieceze. 

Spomladi 1912 je zapustil duhovno hišo in se je ob zacetku poletnega semestra preselil na graško univerzo, da bi študiral filozofijo in klasicno filologijo. Tu v glavnem mestu dežele Štajerske je kasnejši predstojnik filozofske katedre na Ljubljanski univerzi pridobil svoje filozofsko in psihološko znanje pri Alexiusu Meinongu (1853-1920) in njegovimi ucenci v tako imenovani “Graški šoli predmetnostne teorije”. 

Weber je februarja 1917 “z odlicnim uspehom” promoviral za doktorja filozofije. - Po razpadu avstro-ogrske monarhije se je šele tridesetletni Weber s spodbudo Alexiusa Meinonga obrnil na jug, kjer je v Ljubljani na novo ustanovljena univerza izkala filozofa; še leta 1919 se je Weber v Zagrebu habilitiral; leta 1920 postane univerzitetni docent na Ljubljanski univerzi, 1929 izreden, 1929 reden profesor in 1940 clan akademije znanosti in umetnosti. 30.11.1945 je bil prisiljen iti v penzijo, kmalu nato mu je akademija znanosti odvzela pravico clanstva in obložili so ga s prepovedjo objavljanja. Umrl je 3.5.1975 v Ljubljani, potem ko je leta 1970 sprejel zlati doktorski diplom graške univerze. 

Do leta 1919 in (približno) od leta 1950 se je Weber pisal Weber, od 1920 do 1945 je pa publiciral pod imenom France Veber.