|
Signal
2000
01
Predgovor
02
Razvoj
in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem
03
Glasbene raziskave
04
Dnevi,
ki so prestrelili Gornjo Radgono
05
Neznani
sosedi: Romi v Sloveniji
06
Arhiv
za Štajersko v Laafeldu/Potrni
07
Radgonski
filozof Franz Weber (1890-1975)
08
Koncert
MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)
09
Ljubiteljsko
gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši
|
Koncert MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)
Pomembna zadeva kulturnega društva clen 7 je vzpostavljati in gojiti stike s slovenskimi in drugimi manjšinami v tu- in
inozemstvu. Zaradi tega se je društvo zelo veselilo, ko je prišel iz Porabja zbor slovenske manjšine.
V nedeljo 21. maja 2000 je mešani pevski zbor Avgust Pavel spremljal sveto mašo v
(avstrijski) Radgonski cerkvi s svojim petjem. Avstrijci so bili navdušeni in so se po maši zahvalili z
aplavzom. Na dvoru je zbor zapel še nekaj ljudskih pesem in mnogi so jim poslušali. Nato smo jih povabili v Pavlovo hišo, kjer smo jih pogistili in nato pokazali zgodovino Štajerskih
Slovencev.
Zbor nam je še zapel nekaj lepih ljudskih in nato se je od nas poslovil in se vrnil
domov.
Zbor prihaja iz najvecjega slovensko govorecega mesta v Porabju: Gornji Senik/Felsöszölnök. Mesto je bilo omenjeno leta 1378 prvic listinami kot Zelnuk superior in inferior.
(Takrat sta bila še dva mesta: Gornji in Spodnji Senik.) Zdaj živi v mestu okoli 800 ljudi in Gornji Senik je tudi lokacija slovenske
samouprave.
MPZ Avgust Pavel je bil osnovan leta 1938 od ucitelja in organista Andraša Cabaija kot cerkveni
zbor, pri katerem so pele samo ženske. Šele 1957, pod vodstvom Jožefa Vaša, so pristopili tudi moški. Vaš je vodil svojega zbora prvic v rojstni kraj Avgusta
Pavla, v Cankovo in leta 1971 je zbor prvic sodeloval pri letnem srecanju zborov v Šentvidu.
1985 je Marija Trifus, uciteljica glasbe v Monoštru, prevzela vodstvo in je razširila program z cerkvenimi
pesmi. Od 1985 do 1998 je imel zbor 141 koncertov v Sloveniji, Avstriji, Nemciji in seveda na Madžarskem. MPZ Avgust Pavel ima 30 aktivnih clanov in leta 1998 je praznoval svoj 60. jubilej
obstajanja. Vzrok, da so izdali brošuro in kaseto s slovenskimi cerkvenimi
pesmi.
Porabski Slovenci
Na Madžarskem živi približno 5000 Slovencev, od tega približno 3500 v slovenskem
Porabju. Porabje se nahaja na zahodnem delu Madžarske ob avstrijski in slovenski
meji. Slovenci živijo v Monoštru in v okoliških vaseh okrog Monoštra. Slovenci imajo dve krovni
organizaciji, Državna slovenska samouprava in zveza Slovencev na Madžarskem. Zvezo Slovencev so ustanovili leta 1990. Tako je najmanjša in najmlajša slovenska narodna skupnost v zamejstvu koncno dobila lastno zvezo kot krovno povezovalno
organizacijo. Žal so vecdesetletna zaprtost Porabja, gospodarska, kulturna in jezikovna izoliranost od maticnega naroda in asimilacija povzrocile neizmerno škodo, ki je ni mogoce v kratkem casu popraviti ali
preseci. Po desetih letih delovanja so v Zvezi Slovencev dosegli dolocene premike na
bolje.
Za nami je prelomno obdobje povecane skrbi za materni jezik, lastno identiteto in narodni
obstoj, veliko trdega dela in prizadevanja za izboljšanje položaja naše majhne narodne
skupnosti. Najbogatejša ob tem obdobju je bila dejavnost naših kulturnih
skupin, ki se zavzemajo za ohranjenje kulture in jezika. Seveda pa z rezultati in dosežki nismo in ne moremo biti
zadovoljni. Še naprej si prizadevamo, da bi dosegli boljše delo v vrtcih in šolah, kjer se slovenski jezik poucuje kot tuj
jezik. Bogoslužje v maternem jeziku imamo žal le na Gornjem Seniku.
Najvecji dosežek našega dela je, da smo leta 1998 odprli slovenski kulturno-informativni center in smo s tem izboljšali pogoje za delovanja naše
organizacije.
Že vrsto let delamo na tem, da bi tudi porabski Slovenci imeli svoj slovenski
radijo. Tudi ta projekt naj bi služil ohranjanju našega jezika in naše kulture ter bi okrepil našo narodnostno
identiteto.
Klara Fodor
|
