Publikacije

Signal  2000


01 Predgovor

02 Razvoj in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem

03 Glasbene raziskave

04 Dnevi, ki so prestrelili Gornjo Radgono

05 Neznani sosedi: Romi v Sloveniji

06 Arhiv za Štajersko v Laafeldu/Potrni

07 Radgonski filozof Franz Weber (1890-1975)

08 Koncert MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)

09 Ljubiteljsko gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši

Ljubiteljsko gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši

Ob priliki 200.
rojstnega dneva Prešerna se je tudi društvo clen 7 za avstrijsko Štajersko pridružil slovesnostim. Odlocili smo se za ljubiteljsko gledališce Teharje (Celje), ker se je nam zdelo bolj zanimivo slišati Prešernova dela kot jih brati crno na belo. Skupina, ki obstaja iz sedem odseb, je s razdelitvijo vlog oživila Prešernove pesmi.Za glasbeno spremljavo je skrbel citraš Peter Napret, ki je tudi blizu Celja doma in tam na glasbeni šoli poucuje violino in citre. Je tudi soustanovitelj pred kratkim ustanovljenega slovenskega citraškega društva in se vedno potrudi, da bi mesto in vlogo citre v Sloveniji povišal. 

France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi pri Jesnicah. V Ljubljani je obiskal gimnazijo, leta 1821 je šel na Dunaj študirat pravoslovje. 1828 se je vrnil v Ljubljano in delal v odvetniških pisarnah kot praktikant. Dve veliki ljubezni so mocno vplivala nanj. Na eni strani je tu bila nedosegljiva Julija Primic, ki je bila zanj najvecja inspiracija in na drugi strani ljubezen do hišne pomocnice Ane Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke in živel v mucnih življenskih okolišcinah. 

Leta 1847 se je preselil v Kranj, kjer je 8.2.1849 umrl. Centralna dela so nastala v razdobju 1829-39. Višek te periode je pesem Sonetni venec, ki je 22.2.1834 izšla kot dodatna priloga v Illyrisches Blatt. Kompozicija sestoja iz 15 sonetov in enem magistralu na koncu. Iz akrostikona sledi Primicovi Juliji. Najvecji pomen je pa dobila njegova pesem “Zdravljica”, ki je postala državna himna mlade samostojne Republike Slovenije. Pot do visoke jezikovne kulture je v casu Metternichovega absolutizma bila edina možnost nepriznanega naroda priti do priznanja. Prešeren je posebno s svojimi soneti dosegel representativno obliko evropejskega pesništva. Tako Prešeren še danes velja kot kljucna oseba slovenske literature.