|
Signal
2000
01
Predgovor
02
Razvoj
in trenutni položaj slovenskega pouka na avstrijskem štajerskem
03
Glasbene raziskave
04
Dnevi,
ki so prestrelili Gornjo Radgono
05
Neznani
sosedi: Romi v Sloveniji
06
Arhiv
za Štajersko v Laafeldu/Potrni
07
Radgonski
filozof Franz Weber (1890-1975)
08
Koncert
MPZ-a Avgust Pavel iz Porabja (Madžarska)
09
Ljubiteljsko
gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši
|
Ljubiteljsko gledališce Teharje na obisku v Pavlovi hiši
Ob priliki 200. rojstnega dneva Prešerna se je tudi društvo clen 7 za avstrijsko Štajersko pridružil
slovesnostim. Odlocili smo se za ljubiteljsko gledališce Teharje (Celje), ker se je nam zdelo bolj zanimivo slišati Prešernova dela kot jih brati crno na
belo. Skupina, ki obstaja iz sedem odseb, je s razdelitvijo vlog oživila Prešernove pesmi.Za glasbeno spremljavo je skrbel citraš Peter
Napret, ki je tudi blizu Celja doma in tam na glasbeni šoli poucuje violino in
citre. Je tudi soustanovitelj pred kratkim ustanovljenega slovenskega citraškega društva in se vedno
potrudi, da bi mesto in vlogo citre v Sloveniji povišal.
France Prešeren se je rodil 3. 12. 1800 v Vrbi pri Jesnicah. V Ljubljani je obiskal
gimnazijo, leta 1821 je šel na Dunaj študirat pravoslovje. 1828 se je vrnil v Ljubljano in delal v odvetniških pisarnah kot
praktikant. Dve veliki ljubezni so mocno vplivala nanj. Na eni strani je tu bila nedosegljiva Julija
Primic, ki je bila zanj najvecja inspiracija in na drugi strani ljubezen do hišne pomocnice Ane Jelovšek, s katero je imel tri nezakonske otroke in živel v mucnih življenskih okolišcinah.
Leta 1847 se je preselil v
Kranj, kjer je 8.2.1849 umrl.
Centralna dela so nastala v razdobju 1829-39. Višek te periode je pesem Sonetni
venec, ki je 22.2.1834 izšla kot dodatna priloga v Illyrisches Blatt. Kompozicija sestoja iz 15 sonetov in enem magistralu na
koncu. Iz akrostikona sledi Primicovi Juliji.
Najvecji pomen je pa dobila njegova pesem “Zdravljica”, ki je postala državna himna mlade samostojne Republike
Slovenije.
Pot do visoke jezikovne kulture je v casu Metternichovega absolutizma bila edina možnost nepriznanega naroda priti do
priznanja. Prešeren je posebno s svojimi soneti dosegel representativno obliko evropejskega pesništva. Tako Prešeren še danes velja kot kljucna oseba slovenske
literature.
|
