Signal
2001
01
Spremna beseda
02
Slavist in
balkanolog Josef Matl
03
Nemci
v Sloveniji 1918-1941
04
"Štajerčeva"
stranka
05
Novi sosedje
06
Steirer
& Štajrer
- praznik jezikov
|
Slavist
in balkanolog Josef Matl (1897–1974)
Panslavist,
germanofilen
Josef Matl, univ. profesor, slavist, literarni in kulturni zgodovinar
ter balkanolog, se je rodil 10. marca 1897 kot sin revne nemške kmečke
družine v Mahovcih (nem. Machersdorf) na Apaškem polju. Po končani
ljudski šoli v Apačah je bil od l. 1907 dijak škofovske
gimnazije v Gradcu in je tam l. 1916 z odliko maturiral. 1915 je študij
prekinil zaradi vpoklica k vojakom med prvo svetovno vojno, 1917 je
bil na roki težko ranjen. Od l. 1917 je študiral slovansko in
germansko filologijo ter zgodovino v Gradcu in na Dunaju. Tam je l.
1921 promoviral z disertacijo Začetek
narodnega pismenstva pri Vzhodnoštajerskih Slovencih pri slovitem
slavistu Vatroslavu Jagiću in zgodovinarju Hansu Uebersbergerju,
in sicer na področjih slavistike in vzhodnoevropske zgodovine. V
dvajsetih letih si je služil kruh kot srednješolski profesor oz.
lektor na trgovski akademiji in na nižji realki v Gradcu. Tako je
leta 1924 izšel njegov Praktični
učbenik srbohrvaškega jezika. V vedno večji meri se je
posvečal znanstvenemu delu, študiral še ekonomijo in
sociologijo ter se l. 1928 habilitiral pri Heinrichu Felixu Schmidu za
docenta slovanske filologije. Od zimskega semestra 1928/29 naprej je
predaval tudi na graški univerzi in 1935 postal privatni docent z
naslovom izredni profesor. Jeseni leta 1939 je bil kot stotnik v
rezervi spet vpoklican v vojsko in sicer najprej v stransko zaščitno
enoto nemške armade (Abwehrnebenstelle der Wehrmacht) v Gradcu, potem
v zaščitne enote (Abwehrstellen) Dunaj, Sofija in Beograd
(1941). Od pomladi 1945 do marca 1947 je bil vojni ujetnik britanske
vojske v Wolfsbergu na avstrijskem Koroškem. 1948 je Matl prevzel
vodstvo Seminarja za slovansko filologijo, poznejšega Inštituta za
slavistiko in jugovzhodnoevropska raziskovanja in l. 1954 postal
ordinarij, kar je ostal tja do svoje emeriture l. 1968. Eno leto je
bil dekan humanistične fakultete graške univerze. Še kot
upokojenec je svetoval svojim študetkam in študentom pri njihovih
znanstvenih delih, jih izpraševal pri izpitih, predaval na salzburški
univerzi in imel vrsto predavanj v Združenih državah Amerike. Josef
Matl je bil član številnih znanstvenih družb v Avstriji in
drugod, nosilec vojaških odlikovanj iz obeh svetovnih vojn ter
avstrijskega častnega križa za umetnost in znanost. Marsikaterih
znanstvenih projektov, npr. obdelave gradiva, zbranega med službovanjem
v Wehrmachtu ter zgodovinsko-jezikoslovne sinteze o psovkah in
pohvalnih besedah v slovanskih jezikih Josef Matl ni mogel več
uresničiti. Umrl je 12. junija 1974 v Rottenmannu na avstrijskem
Štajerskem. Pokopan je v Gradcu (St. Peter Stadtfriedhof).
Matlovo publicirano življensko delo obsega več kot 200
monografij, člankov, bibliografij s pripombami ter spisov v
zbornikih, pri katerih prevladuje tematika nemško-slovanskih
kulturnih odnosov. Predaval in pisal je predvsem v nemščini pa
tudi v srbohrvaščini. Nekatera njegova dela so prevedena tudi v
druge jezike.
Neobjavljene dokumente iz Matlove znanstveno-raziskovalne dejavnosti
(80 škatel) ter korespondence (31 registratorov) hranijo na slavističnem
inštitutu graške univerze.
Razen te znanstvene zapuščine je v deželnem arhivu Štajerske v
Gradcu ohranjeno še 6 škatel z oznako "Josef Matl" (št.
fonda 200648), ki vsebujejo poročila, zapiske, dopise in druge
dokumente Matla ter drugih iz obdobja 1939-1947.
Dokumenti
in korespondenca v zvezi z Matlovo akademsko kariero se nahajajo v
Univerzitetnem arhivu Gradec in v Arhivu republike Avstrijskega državnega
arhiva (Österreichisches Staatsarchiv, Archiv der Republik).

Poleg teh osnovnih biografskih podatkov pričujoči članek
pojasnjuje zgodovinsko ozadje Matlove domovine, omenja nenavadno
temperamentni način poučevanja in predavanja tega
znanstvenika in podaja seznam najvažnejših Matlovih del (glej okvir).
Nadalje našteva nekaj njegovih učenk in učencev ter
obravnava strokovna težišča Josefa Matla po drugi svetovni
vojni in njegov vpliv na kolege in naslednike. Razen tega je obširno
citiran Matl sam, in sicer v kontroverzi vindiš – slowenisch v avstrijski manjšinski politiki petdesetih
let 20. stoletja. Končno avtor opozarja na aktualnost in
veljavnost te kontroverze in tudi drugih Matlovih stališč. Brez
odgovora ostane zaključno vprašanje, zakaj kljub omenjeni
sodobnosti tem, mnenj in metodike niti avstrijski niti slovenski (slovanski)
slavisti in zgodovinarji dandanes primerno ne upoštevajo obsežnega
Matlovega znanstvenega opusa, medtem ko so dela njegovih rojakov in
prednikov Franca Miklošiča in Matije Murka v veliko večjem
obsegu recipirana.
Michael Reichmayr
Avtor je prevajalec za slovenščino in piše disertacijo o vlogu
in pomembnosti Josefa Matla za avstrijsko oz. mednarodno slavistiko in balkanistiko.
|