Publikacije

Signal  2001


01 Spremna beseda

02 Slavist in balkanolog Josef Matl

03 Nemci v Sloveniji 1918-1941

04 "Štajerčeva" stranka

05 Novi sosedje

06 Steirer & Štajrer - praznik jezikov

 

Slavist in balkanolog Josef Matl (1897–1974)


Panslavist, germanofilen


Josef Matl, univ. profesor, slavist, literarni in kulturni zgodovinar ter balkanolog, se je rodil 10. marca 1897 kot sin revne nemške kmečke družine v Mahovcih (nem. Machersdorf) na Apaškem polju. Po končani ljudski šoli v Apačah je bil od l. 1907 dijak škofovske gimnazije v Gradcu in je tam l. 1916 z odliko maturiral. 1915 je študij prekinil zaradi vpoklica k vojakom med prvo svetovno vojno, 1917 je bil na roki težko ranjen. Od l. 1917 je študiral slovansko in germansko filologijo ter zgodovino v Gradcu in na Dunaju. Tam je l. 1921 promoviral z disertacijo Začetek narodnega pismenstva pri Vzhodnoštajerskih Slovencih pri slovitem slavistu Vatroslavu Jagiću in zgodovinarju Hansu Uebersbergerju, in sicer na področjih slavistike in vzhodnoevropske zgodovine. V dvajsetih letih si je služil kruh kot srednješolski profesor oz. lektor na trgovski akademiji in na nižji realki v Gradcu. Tako je leta 1924 izšel njegov Praktični učbenik srbohrvaškega jezika. V vedno večji meri se je posvečal znanstvenemu delu, študiral še ekonomijo in sociologijo ter se l. 1928 habilitiral pri Heinrichu Felixu Schmidu za docenta slovanske filologije. Od zimskega semestra 1928/29 naprej je predaval tudi na graški univerzi in 1935 postal privatni docent z naslovom izredni profesor. Jeseni leta 1939 je bil kot stotnik v rezervi spet vpoklican v vojsko in sicer najprej v stransko zaščitno enoto nemške armade (Abwehrnebenstelle der Wehrmacht) v Gradcu, potem v zaščitne enote (Abwehrstellen) Dunaj, Sofija in Beograd (1941). Od pomladi 1945 do marca 1947 je bil vojni ujetnik britanske vojske v Wolfsbergu na avstrijskem Koroškem. 1948 je Matl prevzel vodstvo Seminarja za slovansko filologijo, poznejšega Inštituta za slavistiko in jugovzhodnoevropska raziskovanja in l. 1954 postal ordinarij, kar je ostal tja do svoje emeriture l. 1968. Eno leto je bil dekan humanistične fakultete graške univerze. Še kot upokojenec je svetoval svojim študetkam in študentom pri njihovih znanstvenih delih, jih izpraševal pri izpitih, predaval na salzburški univerzi in imel vrsto predavanj v Združenih državah Amerike. Josef Matl je bil član številnih znanstvenih družb v Avstriji in drugod, nosilec vojaških odlikovanj iz obeh svetovnih vojn ter avstrijskega častnega križa za umetnost in znanost. Marsikaterih znanstvenih projektov, npr. obdelave gradiva, zbranega med službovanjem v Wehrmachtu ter zgodovinsko-jezikoslovne sinteze o psovkah in pohvalnih besedah v slovanskih jezikih Josef Matl ni mogel več uresničiti. Umrl je 12. junija 1974 v Rottenmannu na avstrijskem Štajerskem. Pokopan je v Gradcu (St. Peter Stadtfriedhof).


Matlovo publicirano življensko delo obsega več kot 200 monografij, člankov, bibliografij s pripombami ter spisov v zbornikih, pri katerih prevladuje tematika nemško-slovanskih kulturnih odnosov. Predaval in pisal je predvsem v nemščini pa tudi v srbohrvaščini. Nekatera njegova dela so prevedena tudi v druge jezike.


Neobjavljene dokumente iz Matlove znanstveno-raziskovalne dejavnosti (80 škatel) ter korespondence (31 registratorov) hranijo na slavističnem inštitutu graške univerze.


Razen te znanstvene zapuščine je v deželnem arhivu Štajerske v Gradcu ohranjeno še 6 škatel z oznako "Josef Matl" (št. fonda 200648), ki vsebujejo poročila, zapiske, dopise in druge dokumente Matla ter drugih iz obdobja 1939-1947.


Dokumenti in korespondenca v zvezi z Matlovo akademsko kariero se nahajajo v Univerzitetnem arhivu Gradec in v Arhivu republike Avstrijskega državnega arhiva (Österreichisches Staatsarchiv, Archiv der Republik).

 


Poleg teh osnovnih biografskih podatkov pričujoči članek pojasnjuje zgodovinsko ozadje Matlove domovine, omenja nenavadno temperamentni način poučevanja in predavanja tega znanstvenika in podaja seznam najvažnejših Matlovih del (glej okvir). Nadalje našteva nekaj njegovih učenk in učencev ter obravnava strokovna težišča Josefa Matla po drugi svetovni vojni in njegov vpliv na kolege in naslednike. Razen tega je obširno citiran Matl sam, in sicer v kontroverzi vindiš – slowenisch v avstrijski manjšinski politiki petdesetih let 20. stoletja. Končno avtor opozarja na aktualnost in veljavnost te kontroverze in tudi drugih Matlovih stališč. Brez odgovora ostane zaključno vprašanje, zakaj kljub omenjeni sodobnosti tem, mnenj in metodike niti avstrijski niti slovenski (slovanski) slavisti in zgodovinarji dandanes primerno ne upoštevajo obsežnega Matlovega znanstvenega opusa, medtem ko so dela njegovih rojakov in prednikov Franca Miklošiča in Matije Murka v veliko večjem obsegu recipirana.



Michael Reichmayr

 
Avtor je prevajalec za slovenščino in piše disertacijo o vlogu in pomembnosti
Josefa Matla za avstrijsko oz. mednarodno slavistiko in balkanistiko.