Publikacije

Signal  1999

01 Predgovor

02 Gremo na Štajersko

03 Matija Ljubša

04 Prekoračiti meje s kolesom

05 Juršinci

06 Dnevi mladinske književnosti, ki presegajo meje

07 Kočevarji

»Gremo na Štajersko...«

Povzetek:
»Gremo na Štajersko...«

Presenetljivi izsledki etnomuzikološkega raziskovanja na terenu na juznem Štajerskem 

Povod za raziskovanje je bila ugotovitev, da ni etnomuzikoloških dokumentov manjšine Štajerskih slovencev. Na drugi strani je bila na razpolago vrsta zgodovinskih ter jezikoslovnih raziskav, ki so gojile upanje, da obstajajo oblike glasbenega izraza. Etnološka raziskava »Blatten – vas ob meji«, porocilo projektnega seminarja Inštituta za etnologijo na graški univerzi, ki je potekal leta 1987/88, sicer ni ucinkovala spodbujevalno. Raziskovalni projekt na terenu, ki je obsegal dejavnike kot so identiteta, komunikacija ter subjektivne izkušnje, ni potekal brez tezav. Moje izkušnje na podrocju glasbe manjšin kazejo, da ogrozajo vprašanja etnomuzikologije ljudi manj kot etnološka ali sociološka vprašanja. Glasba je glavna stvar, gre za vprašanje, ce ljudje še sploh pojejo, šele v drugi vrsti se zanimamo za jezik, v katerem pojejo. Razen tega ima jezik pesmi drugo pomembnost kot jezik vsakdanje govorice. Morda je to razlog za uspeh, ki smo ga doziveli z raziskovalnim delom na terenu, ki je potekal od 1.5. do 7.5.1999 na juznem Štajerskem. 

Raziskavo smo nacrtovali izkorišcajoc razne sinergije. Štajerska zveza za ljudsko izrocilo se je zanimala za glasbene dokaze iz obmejnega podrocja, ker so to omocje doslej obravnavali macehovsko in je vlozila pri EU projekt, ki je bil sprejet. Inštitut za raziskovanje ljudske glasbe na Dunajski univerzi za glasbo in upodabljajoco umetnost je ugotovilo v okviru raziskovalnega sklopa »Manjšine«, da ni glasbenih dokumentov s strani Štajerskih slovencev. Tako študenti Inštituta za raziskovanje ljudske glasbe na Dunaju kot tudi na Inštitutu za glasbeno znanost v Gradcu ter Avstrijska zveza za ljudsko izrocilo so se zanimali za prakticno delo na terenu na to temo. Razen tega so nam stali ob strani Društvo clen 7 ter z njim povezani znanstveniki. Iz 12 udelezenih raziskovalcev smo oblikovali 4 skupine, ki so se priblizali stvari relativno neobremenjeno in so na treh obmocjih, kjer zivijo Štajerski slovenci ter onstran meje snemali glasbo tako po vprašanjih kot tudi dokumentaricno. 

Snemali so priblizno 65 ur glasbe, intervjujev, pesem ter 500 glasbenih skladb, kjer je seveda tudi mnogo ponovitev. Deloma so to nemške pesmi, deloma slovenske, deloma instrumentalna glasba. Gradivo (posnetki glasbe, fotografije, pisno gradivo) se nahaja na Inštitutu za raziskovanje ljudske glasbe ter pri Štajerski zvezi za ljudsko izrocilo. Kot senzacijo lahko oznacimo dvojezicno pisno pesmarico iz Lucan, ki je bila pisana deloma še v prejšnjem stoletju in ko so jo zaupali skupini raziskovalcev.